SPLOŠNA NAČELA
1.člen
Sodni izvedenci in sodni cenilci za varstvo pri delu in požarno varnost se
obvezujemo spoštovati določila Kodeksa etičnega obnašanja, ki se nanašajo na
odnos sodnih izvedencev in sodnih cenilcev do strokovnih opravil, do sodišča,
naročnikov in uporabnikov rezultatov svojih ekspertiz, do strank v sodnem
postopku, do drugih izvedencev in cenilcev in do javnosti.
2.člen
Osnovna načela, po katerih se morajo ravnati sodni izvedenci in sodni cenilci za
varstvo pri delu in požarno varnost so zapisana v Zakonu o kazenskem postopku (Ur.list
RS, št.63/94, 70/94, 25/96-odl.US in 39/96-odl.US) ‚ Zakonu o sodiščih (Ur. list
RS, št. 19/94), Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (Ur. list
RS, št. 45/94), Pravilniku o sodnih izvedencih (Ur. list RS, št.20195) in
Pravilniku o sodnih cenilcih (Ur list RS, št.20/95), drugih predpisih na osnovi
zakona in v Standardih in načelih, ki jih je za ocenjevanje vrednosti strojev in
opreme sprejel svet Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo Republike
Slovenije (Svetovalec št.15, april 1994).
3.člen
S podpisom tega kodeksa in zaprisego se sodni izvedenci in sodni cenilci varstva
pri delu in požarne varnosti obvezujemo, da bodo delo opravljali vestno, po
svojem najboljšem strokovnem znanju ter podali mnenje, ki bo temeljilo na
podatkih iz sodnega spisa in pravilih stroke.
NALOGE IN ODGOVORNOSTI SODNEGA IZVEDENCA IN/ALI SODNEGA CENILCA
4.člen
Izvedensko mnenje ali oceno vrednosti sme opraviti le strokovno usposobljena
oseba sama ali skupaj z delovno skupino strokovnjakov. Obseg in kakovost njenega
znanja presoja za to pooblaščeni organ, ki sodnemu izvedencu in/ali sodnemu
cenilcu izda pooblastilo za opravljanje izvedeniških ekspertiz in/ali za
vrednotenje premičnin ustrezne stopnje. Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec
mora biti strokovno usposobljen na področju izvedeništva in/ali ocenjevanja
vrednosti, kar dokaže in doseže z izobraževanjem, dopolnjevanjem znanja, prakso
in izkušnjami. Pri svojem delu mora spoznati, razumeti in upoštevati vsa etična
načela, na katerih je osnovano njegovo strokovno delo.
5.člen
Preden se loti naloge, mora sodni izvedenec in/ali sodni cenilec skrbno proučiti
obseg in vrsto znanj in izkušenj, ki so potrebni za njeno izvedbo. Če sam ne
razpolaga z ustreznim znanjem in izkušnjami za izvedbo naloge ali njenega dela,
mora to pojasniti naročniku in narediti vse potrebno, da bo kljub temu lahko
strokovno opravil naročilo (npr. osebni študij, najetje drugih specialistov,
ipd.). Če tega ne more zagotoviti, naloge ne sme prevzeti, razen kadar naročnika
natančno seznani z mejami svojih sposobnosti in naročnik vztraja pri naročilu. V
teh primerih mora poročilo vsebovati izjavo naročnika, da je seznanjen z mejami
sposobnosti izvajalca.
Ravnanje sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca je neetično, če trdi, da je
usposobljen za nekaj, za kar sicer ni, ali če prikazuje in navaja svoje
sposobnosti tako, da bi jih bilo mogoče narobe razumeti.
6.člen
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec mora pred začetkom izdelave izvedeniškega
mnenja ali ocenjevanja vrednosti izbrati tiste metode, za katere meni in se
prepriča, da so najprimernejše. Pri izbiri metod lahko prouči tudi navodila
naročnika in/ali dobi kakšen drug strokovni nasvet, vendar je sam odgovoren za
izbor primernih metod. Znati mora popolnoma razložiti cilje in uporabljene
metode postopka izvedeniške presoje ali ocenjevanja vrednosti ter razložiti, kaj
je mišljeno z določenim zaključkom, vrednostjo ali ocenjenim stroškom, s čimer
se izogne nesporazumom in prepreči zlorabe.
7.člen
Dolžnost sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca je, da določi primeren in
uporaben številčen rezultat z največjo možno stopnjo točnosti kot poseben cilj
prevzete naloge
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec ne sme dajati napačnih zaključkov ali
rezultatov vrednotenja. Številčen rezultat je lahko napačen zaradi v celoti
napačne številčne ocene ob uporabljeni primerni metodi ali pa je lahko napačen,
kljub številčni pravilnosti, zaradi uporabljene neprimerne metode.
8.člen
Izdelava izvedeniškega mnenja ali ocenjevanje vrednosti premičnin sta strokovni
opravili, ki zahtevata visoko stopnjo znanja in izkušenj. Zato mora sodni
izvedenec in/ali sodni cenilec ves čas skrbeti za lastno strokovnost s stalnim
izobraževanjem na svojem ekspertnem področju in na področju ocenjevanja
vrednosti.
Strokovno znanje in sposobnost sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca je
merilo zaupanja naročnika, česar se zavedata oba.
9.člen
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec je pri svojem delu in sporočanju rezultatov
odgovoren naročniku, tretjim osebam in javnosti ter Ministrstvu za pravosodje R
Slovenije, ki mu je izdalo potrdilo o imenovanju za sodnega izvedenca in/ali
sodnega cenilca.
Izvedenčeva in/ali cenilčeva odgovornost za njegovo ravnanje ob upoštevanju
meril strokovnosti, objektivnosti in poznavanju najnovejših strokovnih pravil,
zakonov in predpisov ter cenilnih standardov in načel je moralna, disciplinska,
odškodninska in kazenska v skladu s zakoni, predpisi, sprejetimi standardi ter
strokovnimi in etičnimi načeli.
10.člen
Naročnik izvedeniške ekspertize ali ocene vrednosti lahko v določenih razmerah,
vendar z izvajalčevim dovoljenjem, izroči poročilo drugim osebam, ki so
izvajalcu poznane ali ne. V vsakem primeru imajo te druge osebe pravico zanašati
se na verodostojnost in objektivnost izvedeniških in/ali cenilnih sklepov, enako
kot se lahko nanje zanese naročnik, in sicer za tisti točno določeni namen in za
tisto nameravano uporabo, za katere je bilo poročilo pripravljeno.
11.člen
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec je dolžan pripraviti pisne zapise
izvedeniškega mnenja ali ocenjevanja vrednosti in poročila ter te dokumente
hraniti vsaj 5 let po njihovi pripravi oziroma vsaj 2 leti po dokončnem
prenehanju sodnega postopka, v katerem je pričal pred sodiščem, če je ta rok
daljši od prvega omenjenega petletnega obdobja.
VAROVANJE TAJNOSTI
12.člen
Sodni izvedenci in/ali sodni cenilci varstva pri delu in požarne varnosti so
dolžni varovati tajnost podatkov iz sodnega spisa in celotnega postopka zaupane
jim naloge.
Razmerje med naročnikom (sodišče, pravna ali fizična oseba v sodnem postopku ali
stranka za katero izvedenec in/ali cenilec opravlja nalogo brez naziva “sodni”)
in izvedencem in/ali cenilcem ter dejstvo, da opravlja izvedeniško mnenje ali
cenitev vrednosti za naročnika, je zaupne narave. Izvedenec in/ali cenilec ne
srne nikomur, brez izrecnega dovoljenja naročnika, odkriti dejstva, da sploh
opravlja izvedeniško mnenje ali ocenjevanje vrednosti, niti razsežnosti tega
opravila, niti naročnika, razen če je to dolžan storiti na podlagi zakonskega
predpisa.
Z izvedeniškim mnenjem ali s poročilom o ocenjevanju vrednosti razpolaga le
naročnik, če ni drugače določeno, in zato vsebina ne more biti predložena
drugemu organu kot dokaz o strokovni usposobljenosti sodnega izvedenca in/ali
sodnega cenilca, niti poročilo ne more biti tiskano v nobeni obliki brez
izrecnega dovoljenja naročnika.
OBVEZNOSTI SODNEGA IZVEDENCA IN/ALI SODNEGA CENILCA DO NAROČNIKA
13.člen
Sodni izvedenci in/ali sodni cenilci varstva pri delu in požarne varnosti so se
dolžni odzvati na poziv sodišča za izvedbo izvedenskega mnenja ali cenitve. V
primeru, če ponujene naloge ne morejo opraviti iz opravičenih razlogov ali je ne
bi mogli opraviti iz razlogov po 5.členu, morajo o tem pisno obvestiti sodišče.
14.člen
Če sodni izvedenec in/ali sodni cenilec sprejme nalogo, da bo izdelal
izvedeniško mnenje ali ocenil vrednost ali prevzel pričevanje pred sodiščem ali
drugim pravosodnim ali državnim organom, mora pred tem napisati primerno
poročilo oziroma mora razpolagati s popolno dokumentacijo in razpoložljivimi
dokazi. Njegova dolžnost je, da predstavi podatke, analize in vrednosti
nepristransko, ne glede na to, kako nepristranska predstavitev vpliva na
naročnikov uspeh v sodnem postopku.
Neetično je ravnanje sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca, če pri pričevanju
škodi ugledu stroke sodnih izvedencev in/ali sodnih cenilcev in ne ohranja
zaupanja v rezultate strokovne ocene.
15.člen
Sodni izvedenci in/ali sodni cenilci, ki so prejeli zahtevo sodišča o izdelavi
izvedenskega mnenja ali cenitve in so za ta premer že predhodno opravljali
raziskave za eno od obravnavanih strank, so o tem dolžni pisno seznaniti
sodišče.
Kadar dva ali več potencialnih naročnikov želi izvedenske in/ali cenilske
storitve v zvezi z isto pravno podlago, lahko sodni izvedenec in/ali sodni
cenilec prevzame nalogo le od enega naročnika, razen če v skupno reševanje
naloge privolijo vsi naročniki skupaj.
16.člen
Sodni izvedenci in sodni cenilci morajo opraviti zaupano delo v roku, ki ga
določi sodišče ali drug naročnik, če pa ocenijo, da do tega roka dela ni mogoče
opraviti, so dolžni seznaniti sodišče oziroma naročnika o razlogih in rokih do
katerih to lahko opravijo.
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec in naročnik se morata pred začetkom naloge
natančno dogovoriti o vsebini, ciljih in področju dela, o rokih za oddajo
poročila in o plačilu za opravljeno delo.
17.člen
Pri delu se morajo sodni izvedenci in/ali sodni cenilci držati zahtev in
vprašanj sodnega spisa ter odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Če menijo,
da je za objektivno presojo določenih dejstev treba raziskavo razširiti ali
vključiti vanjo nove izvedence in cenilce, to predlagajo sodišču in šele po
njegovi odobritvi postopajo, kot je odrejeno.
18.člen
Sodni izvedenci in/ali sodni cenilci so dolžni opozoriti sodišče na nova ali
prezrta dejstva v zvezi s predmeti obravnave ali predhodno izdelanimi merjenji
in cenitvami.
19.člen
Sodni izvedenci in/ali sodni cenilci se morajo odzvati vabilu na razpravo zaradi
morebitnih razjasnitev in obrazložitev svojih zaključkov. Če se vabilu zaradi
opravičenih razlogov ne morejo odzvati, so dolžni o tem pisno seznaniti sodišče.
20.člen
Pri obračunu stroškov izdelave izvedenskega mnenja ali cenitve morajo sodni
izvedenci in/ali sodni cenilci specificirati posamezne postavke obračuna.
Za svoje delo smejo od naročnika zahtevati tudi avans, kadar je pričakovati v
postopku večje stroške.
Sodni izvedenci in/ali sodni cenilci, katerim ni bil izplačan honorar za že
opravljeno delo, smejo zavrniti prevzem novega.
Sodni izvedenci in/ali sodni cenilci so dolžni uporabljati za svoje storitve
listo tarifnih postavk, ki jih je izdal minister za pravosodje s Pravilnikom o
povrnitvi stroškov v kazenskem postopku in Pravilnikom o tarif za plačilo
storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur. list RS, št. 6 1/97) ali
podrobnejša navodila za obračun, ki jih je združenje sodnih izvedencev in sodnih
cenilcev strojev in opreme uskladilo z Ministrstvom za pravosodje RS.
OBVEZNOSTI SODNEGA IZVEDENCA IN/ALI SODNEGA CENILCA DO DRUGIH IZVEDENCEV,
CENILCEV IN JAVNOSTI
21.člen
Sodni izvedenci in/ali sodni cenilci varstva pri delu in požarne varnosti
sprejemajo častno dolžnost, da se z vsem svojim znanjem, intelektualnimi in
fizičnimi sposobnostmi posvetijo raziskavi sprejetih strokovnih nalog, brez
ozira na raso, narodnost, politično in versko pripadnost, družbeni ali ekonomski
položaj udeleženih strank v obravnavani zadevi
22.člen
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec ima dolžnost zaščititi strokovni ugled vseh
sodnih izvedencev in cenilcev, ki delujejo v skladu s standardi in načeli
strokovnega ocenjevanja premičnin. Ravnanje izvedenca in/ali cenilca je
neetično, če s svojim ravnanjem škodi ugledu drugih izvedencev in/ali cenilcev z
netočnimi ali kakšnimi drugimi škodljivimi izjavami, ki lahko prizadenejo njegov
ali njihov strokovni sloves.
23.člen
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec, ki pri svojem delu izve za neetično in
nestrokovno ravnanje drugih izvedencev in/ali cenilcev ali za kršitev etičnega
kodeksa članov DSI-VPDPOŽ, je dolžan o tem nemudoma obvestiti častno razsodišče
DSI-VPDPOŽ.
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec, ki pri svojem delu izve za neetično ali
nestrokovno ravnanje drugih sodnih izvedencev in/ali cenilcev ali za kršitev
zakonov in normativov izvedencev in/ali cenilcev, ki niso člani DSI-VPDPOŽ, je
dolžan o tem nemudoma obvestiti organ, ki jim je izdal potrdila ali licence za
opravljanje dejavnosti.
24.člen
Sodni izvedenci in cenilci nastopajo na poziv sodišča ali po naročilu strank v
sodnem sporu v odnosu do strank fiduciano. Če nastopajo v odnosu do strank v
primerih, ki niso povezana s sodiščem, ne smejo uporabljati naziva sodni
izvedenec in/ali sodni cenilec pri pridobivanju naročila, izdelavi mnenja ali
cenitve, niti uporabiti žiga s pridevkom sodni.
NEETICNO IN NESTROKOVNO RAVNANJE SODNIH IZVEDENCEV IN/ALI SODNIH CENILCEV
25.člen
Zaupanje v rezultate dela sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca zahteva, da
sodni izvedenec in/ali sodni
cenilec ne sprejema plačila v odvisnosti od:
a) izida sodnega postopka,
b) velikosti odškodnine ali obsega dosojene kazni,
c) izida pogajanj o ceni premičnine, ki je bila predmet ocenjevanja,
č) zmanjšanja davčnih obveznosti s strani naročnika, ki je uporabil storitve,
d) možnosti naročnika, da s pomočjo rezultatov storitve doseže neprimerno ugodne
pogoje financiranja,
e) dosega kakršnegakoli sklepa ali ugotovitve naročnika.
Neetično je od sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca:
a) če se pogaja ali sprejema nadomestilo za svoje ekspertno ali cenitveno delo v
obliki provizije ali dela posredniške provizije ali v katerikoli podobni obliki;
b) če se pogaja za plačilo svojih storitev v obliki fiksnih odstotkov glede na
velikost ocenjene vrednosti in glede na velikost ocenjenih stroškov, ki ju sam
določi v sklepih svojega dela;
c) če ceno svojih storitev določa v sodelovanju z drugimi izvedenci in
ocenjevalci v obliki dogovora o ceni.
26.člen
Neetično je, če ima sodni izvedenec in/ali sodni cenilec kakršenkoli sedanji ali
bodoči interes v imetju, ki je predmet izvedeniškega mnenja ali ocenjevanja in
je zato poročilo pristransko ali samo sebi namen. Dolžnost sodnega izvedenca
in/ali sodnega cenilca je, da se izogne vsem sumom in sumničenjem glede
pristranskosti in veljavnosti svojih sklepov.
Šteje se, da ima sodni izvedenec in/ali sodni cenilec interese v imetju,
katerega vrednost je predmet obravnave, če so le-ti povezani:
a) z morebitnim lastništvom imetja,
b) s sodelovanjem ali pričakovanjem sodelovanja sodnega izvedenca in/ali sodnega
cenilca kot posrednika pri nakupu, prodaji ali financiranju takšnega imetja,
c) upravljanju in/ali pričakovanju upravljanja takšnega imetja.
Neetično je ravnanje sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca, če sprejme posel
v zvezi z imetjem, v katerem ima svoj interes ali bodoči interes.
27.člen
Zaupanje v poročilo temelji na podpisu sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca,
ki zanj odgovarja. Naročnik ima pravico domnevati, da je podpisnik poročila
odgovoren za sklepe v poročilu, in sicer ne glede na to, ali je delo opravil sam
ali so ga pod njegovim imenom opravili drugi. Če je bilo najetih več sodnih
izvedencev in/ali sodnih cenilcev, da pripravijo skupno poročilo, so vsi
podpisani soodgovorni za veljavnost vseh sklepov. Če se mnenja razlikujejo, mora
to biti navedeno v poročilu oz. ima naročnik pravico spoznati različna mnenja.
Kadar naročnik zahteva ocenjevanje pri več sodnih cenilcih, da bi naredili
neodvisne ocene vrednosti istega imetja, ima možnost, da dobi mnenja, ki so
dosežena neodvisno med ocenjevalci, in jih lahko uporabi kot medsebojno kontrolo
in/ali zaradi evidence razponov, v okviru katerih se gibljejo številčni
rezultati.
V skladu s temi načeli je neetično:
a) napačno prikazovanje avtorja z dodajanjem podpisa katerikoli osebe, ki ni
soavtor poročila ali ki ni nadzirala njegove izdelave,
b) v primeru skupnega poročila odstraniti katerikoli podpis ali drugačno mnenje,
c) v primeru, da je dvoje ali več sodnih izvedencev in/ali cenilcev sodelovalo
pri istem delu, izdelati ločena poročila,
č) če je dvoje ali več sodnih cenilcev prevzelo ocenjevanje vrednosti s strani
istega naročnika z namenom pridobitve neodvisnih ocen istega imetja in ti sodni
cenilci med seboj sodelujejo, se posvetujejo ali uporabljajo dognanja drugih.
Kadar je ocenjevanje vrednosti zaupano organizaciji, registrirani za to
dejavnost, mora poročilo podpisati oseba, ki je delo dejansko opravila oz. mora
biti naročnik seznanjen s tem, kdo je ocenjevanje vrednosti dejansko opravil.
Poročilo mora biti podpisano s strani osebe, ki je pooblaščena za to storitev.
Kadar sodni izvedenec in/ali sodi cenilec podpiše izvedeniško mnenje ali
poročilo o ocenjevanju vrednosti, ki ga je pripravil drug izvedenec ali cenilec,
sam prevzema popolno odgovornost za vsebino poročila ne glede na to, da se
podpiše samo pod označbo “pregledal”.
28.člen
Šteje se, daje izvedeniško mnenje ali mnenje o vrednosti, o sposobnosti
ustvarjanja donosov ali o ocenjenih stroških imetja napačno, če ni prepričljivo
in ne vsebuje primernih dejstev. Neetično in nestrokovno je dajanje hitrih,
nepremišljenih in improviziranih mnenj, ki kažejo na podcenjevanje pomembnosti
pregleda, poizvedovanj in analiz v postopku ter zmanjšujejo zaupanje v rezultate
dobrega presojanja in vrednotenja.
Sodni izvedenec in/ali sodni cenilec je v primeru preliminarnega poročila dolžan
navesti v poročilu, da gre za preliminarno poročilo. Če te navedbe ni v poročilu
z obrazložitvijo, da bodo podatki in rezultati v končnem poročilu spremenjeni in
prilagojeni, obstaja možnost, da lahko uporabnik šteje poročilo za končno, kar
zmanjšuje strokovni ugled sodnih izvedencev in/ali sodnih cenilcev in je v
nasprotju s strokovnimi merili izvedeništva in cenilstva.
29.člen
Ne šteje se za neetično oglaševanje izvedeniških in cenitvenih storitev.
Za neetično ravnanje sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca pa se štejejo
netočne ali zavajajoče ali zmotne trditve, obljube in predstavitve, kot npr.:
a) napačno se v kakršnikoli obliki predstavljati kot član strokovnega društva,
združenja ali druge organizacije,
b) napačno predstavljati svoj izvor ali izvor koga drugega, izobrazbo, prakso
ali strokovnost;
c) napačno predstavljati razpoložljive storitve ali svoje pretekle ali sedanje
storitve naročnikom ali sklicevati se ter navajati naročnike v oglaševanju brez
njihovega pisnega dovoljenja;
d) predstavljati, zagotavljati in namigovati, da so določeno ocenjevanje
vrednosti, ocena ali rezultat ocenjevanja vrednosti prikrojeni in prilagojeni
kakršnikoli drugi uporabi ali sklepom, ki so drugačni od tistih, ki temeljijo na
poštenem in točnem upoštevanju standardov in načel.
30.člen
V primeru kršitve etičnega kodeksa je sodni izvedenec in/ali sodni cenilec
disciplinsko odgovoren pred častnim razsodiščem DSI-VPDPOŽ in Ministrstvom za
pravosodje R Slovenije, ki ga je pooblastilo za opravljanje tega dela.
Šteje se, da je sodni izvedenec in/ali sodni cenilec kršil etični kodeks, če
ravna v nasprotju z njim tako, da je njegovo ravnanje mogoče šteti kot:
a) nepravilno izvedeniško presojanje;
b) nepravilno ocenjevanje vrednosti;
c) neizpolnjevanje obveznosti in odgovornosti;
č) nestrokovno ravnanje in
d) neetično ravnanje.
Disciplinske in druge ukrepe za kršitev teh načel in določil presoja in sprejema
častno razsodišče DSI-VPDPOŽ v obliki opomina ali mnenja, na osnovi katerega bo
Ministrstvo za pravosodje R Slovenije kršitelju odvzelo pooblastilo za
opravljanje storitev sodnega izvedenca in/ali sodnega cenilca. Pri presoji o
nepravilnem ocenjevanju vrednosti bo častno razsodišče uporabljalo določila
trenutno veljavne zakonodaje.
31.člen
Ta etični kodeks sprejemamo vsi sodni izvedenci in sodni cenilci za varstvo pri
delu in požarno varnost, včlanjeni v DSI-VPDPOŽ, ter se obvezujemo, da se bomo
po njem ravnali.
Drago Borštnar
